Kikladi (Nomós Kykládon)
Pomembna kikladska kultura poznega neolitika in zgodnje bronaste dobe je najbolj znana po svojih shematskih ploščatih skulpturah, izklesanih iz čistega belega marmorja stoletja preden je na Kreti na jugu nastala velika minojska civilizacija srednje bronaste dobe.
Značilna neolitska kultura, ki je združevala anatolske in celinske grške elemente, je nastala v zahodnem Egejskem morju pred letom 4000 pr. n. št. Zanjo so bile značilni dvozrna pšenica, divji ječmen, reja ovac, koz in prašičev ter lov na tune, ki so ga očitno opravljali z majhnimi čolni. Med raziskana najdišča spadajo Halandriani, Filakopi, Skarkos, Saliagos in Kefala (na Kei) z znaki obdelave bakra. Na majhnih Kikladskih otokih je lahko živelo največ nekaj tisoč ljudi. Nekatere vrste kikladskih ladij kažejo, da so imele po petdeset veslačev, ki jih je bil treba zbrati iz raztresenih otoških skupnosti. Ko se je na Kreti razvila visoko organizirana dvorna kultura, je kikladska kultura izgubila svojo pomembnost. Izjema je bil otok Delos, ki je obdržal svoj arhaični ugled svetišča skozi celo antiko do pojava krščanstva.
